Mar
5
Alergija na mleko
5.03.20108 komentarjev
V naši familji težav z alergijami nismo imeli. Ljudje z alergijami so se mi večinoma smilili, zame so bili kot bitja z drugega planeta … nisem se znala postaviti v kožo nekoga, ki je moral pri prehrani paziti. Pred enim letom pa se je začelo tudi pri meni. Srbeče pikice sem zamenjala za suho kožo in težave povezala s suhim zrakom v zaprtih ogrevanih prostorih. Kupila sem več različnih krem, losjonov in podobne navlake za telo ter ugotavljala, da imam “občutljivo” kožo ter da so vsi ti pripravki preveč “agresivni” za moje občutljivo telo.
Hecov je bilo konec, ko sem se sredi noči zbujala zaradi neznosnega srbenja. Nič ni pomagalo, spraskala sem se do krvi … Skoraj en mesec sem čakala na testiranje in v vmesnem času pogruntala, da gre za hrano. Pa tud tu ni šlo lahko, ker nisem takoj našla krivca. Spomnim se jutra, ko sem neprespana vse preklela in se tisti dan odrekla hrani. Pila sem edino vodo in kavo … seveda meni najljubšo … z mlekom 
Tako sem končno pogruntala, kaj mi je!
Sledilo je obdobje preizkušanja živil in vsakodnevna razočaranja, čemu vse se moram odpovedati … Mleko, jogurti, siri, pecivo, čokolada, to mi je bilo jasno. Kaj hudiča pa je v konzervirani tunini, pa šumečih in kontracepcijskih tabletah, salami, sokovih (ne v vseh), tudi filter čajih (ja, res, zaradi umetnih arom) … jah, sem preizkusila na lastni koži – dobesedno. Tud s pomočjo strička Googla mi je uspelo zbrskati marsikaj, največ na tujih spletnih straneh, pri nas je tema alergije na mleko rezervirana predvsem za malčke.
Ogromno je tudi zmešnjave okrog terminov laktozna intoleranca in alergija na mleko.
Moram povedati, da imam kar hudo obliko alergije, kot pravi radar sem. Zelo hitro ugotovim, ali mi živilo odgovarja ali ne, posledično lahko obveščam o kakovosti hrane (ali je “naravni sok” res naraven ali so ga tako samo poimenovali :) Reakcije seveda še imam, ker se pregrešim zavestno in se kdaj čemu ne morem upreti (res redko, pa še to v majhnih količinah) ali pa konzumiram v jedeh, kjer nisem pričakovala sestavin iz mleka.
Danes sem se precej navadila na drugačen način prehranjevanja, mi pa še vedno zadiši pica, čips, salamca, pa kakšnen dober namaz, zrezki v omaki, kremna juha … da ne omenjam peciva 
Ko enkrat pod prisilo prenehaš s tovrstno “packarijo” (kar je res, je res), vseeno ne moreš kar tako pozabiti okusa in užitka “junk fooda”. Tle so na bolšem tisti, ki tega niso nikoli poskusili in ne morejo vedeti, kaj zamujajo
Aaaaa, kaj me pa najbolj razjezi … pridem nekam na obisk in zavrnem čokoladni likerček, kava mi ne paše, ponuje sladkarije ne smem,, soka neznanega izvora ne bi poskusila, ker nimam dobrih izkušenj in rečem: “Samo vodo bi, hvala. Sej veš, alergija.” “Jah, samo vode pa že ne boš, lej, vsaj mal soka spij … tle pa res ne more biti nič mlečnega.” “Piše, da ima naravnim podobne arome in to je že znak za alarm, ker zelo verjetno vsebuje eno od sestavin pridobljeno iz mleka.” “Ah, dej no, sej samo en kozarec, to pa ja ni nič hudega.” Ja, pa je!!! Počasi ljudi navajam, da me nehajo tako pomilovalno gledat, ker mi gre res na jetra, da vedno razlagam, zakaj ne jem, pijem … Brez skrbi, doma vse nadoknadim z bolj primernimi živili. Najbolj bedasti so tisti: “A ti ne boš pa čisto nič, a si na dieti?” “Ja, sem, če že vprašaš. Reče se ji prisilna dieta. In potem se seveda začne 10 minutna debata o sodobnem svetu in stilu življenja, ki ima za posledico “epidemijo” alergij. Vsak pove primer nekoga, ki je nekaj fasal … in potem seveda še kup nasvetov h kateremu zdravilcu naj se obrnem. Zaenkrat so me prepričali le enkrat, tam pa so povedali, da je pri alergiji na hrano edina rešitev izogibanje živilu. Verjamem, sicer bi se tudi število bolnikov s celiakijo kmalu zmanjšalo in bi se razširil glas o uspešnem zdravljenju.
Pa da ne bom samo o minusih – našla sem tudi eno pozitivno stvar. Nikoli prej se nisem toliko ukvarjala s hrano, zdaj malo bolj pazim, kaj pojem in se izogibam preveč predelani hrani ter zaužijem več sadja in zelenjave.
Moje telo reagira s srbečimi izpuščaji, kar moti tudi estetsko, v prvi vrsti pa je zadeva občasno neznosna.
Nujno pa moram za konec izraziti nekaj poklonov tistim, ki zaradi alergij zares trpijo in doživljajo kej mnogo hujšega. Zato se klanjam:
- tistim, ki trpijo zaradi več vrst alergij hkrati (kombinacija mleko, soja in jajce npr., da ne omenjam tistih, ki imajo seznam prepovedanih živil daljši od mojega nakupovalnega seznama)
- otrokom, ki še ne razumejo, zakaj ne smejo jesti tistih lepih čokoladnih piškotov, ki jih hrustajo ostali otroci, ampak jim starši odpirajo zavitke “njihovih” piškotkov
- zaradi alergij dejansko lahko umrejo (poznam primer otroka, ki je zaradi alergije na arašide v nenehni smrtni nevarnosti – slabo uro ima časa, da poišče zdravniško pomoč, vsak delček smokija v zraku je lahko nevaren!!!)
- tistim, ki kupujejo živila brez glutena in zapravijo celo premoženje v specializiranih trgovinah oz. brskajo po policah oddelkov s posebno hrano
- … in še komu!!!
Komentarji
8 komentarjev
“Ah, dej no, sej samo en kozarec, to pa ja ni nič hudega.”
Kako “glup” je ta stavek lahko razume samo nekdo, ki ma alergijo
Včasih sem se še trudil razlagati, da ni point v količini, a sem obupal. Razlika med “samo malo” in nič je pri mojih otrokih pomenila 14 dni krvavih drisk in 14 dni vračanja v ustaljene tire 
dohhh…otrocih
@Mitko: Ravno zaradi te razlike se brez težav odpovem in uprem tistemu, kar sem imela v “prejšnjem življenju” rada
sej bi, pa se mi ne da potem čez tisto kalvarijo …
In še enkrat, občudujem vas, dragi starši in otroci, ki greste skozi to
je pri vas že kaj izzvenelo, pravijo, da imajo tamali več možnosti za to …
Ni izzvenelo, se pa popravlja in reakcije niso več tako hude. Treba je paziti na vsako malenkost, da veš pri čem si. Slabo spanje ali atopijski dermatitis je sedaj najslabša možnost.
Imaš pa prav: tudi midva z ženo sva začela bolj paziti na to, kaj dava v usta in sva precej spremenila prehrano. Ne ljubi se nama kuhati za vsakega posebej in sva se pridružila otrokom
Jap, malenkosti so pomembne
Me veseli, da se popravlja, držim pesti na izboljšanje 
Zdele se ravno odpravljam na kosilo, časti sestra, ki je diplomirala in bom imela čisto svoj meni 
se veselim in bom uživala, ker bomo samo domači in nihče več ne teži v stilu: “kok si pa ti boga” … tko je, sem/smo že prilagojeni …
hej hej, fino je srečat še nekoga, ki je v zadnjem času naletel na podobni problem. jaz sem tudi pogruntala, da je za moje izpuščaje in dušenje krivo mleko. Ne pijem ga že od poleti (po par letih težav in ugotavljanja) in nisem imela nobenega problema…
je pa težko ljudem razlagat, zakaj ne smeš tut mal probat. hehe…
tko da, nisi sama … tudi med blogerji ne =)
še linki do mojih objav:
http://kajakaja.wordpress.com/2009/08/20/brezmlecno-in-brezjajcno/
http://kajakaja.wordpress.com/2009/08/30/r-i-p-mleko/
da se ljudje izobrazijo v tem =)
Kajakaja, hvala za komentar in linke
Sej jst kar (OK – še kar) dobro shajam brez hrane povezane z mlekom, ampak včasih me pa to jezi … včeraj je že bil en tak dan.
Prve pol leta sem se brez problema odpovedala hrani, ki mi škoduje, potem sem kar malo eksperimentirala in ugotovila, da sem postala samo še bolj občutljiva.
Nisem pa imela nikoli občutka dušenja … uf, si tega sploh ne znam predstavljat.